Kaj vsebuje osnovni in razširjeni CGP?

Logotip je začetek, ne celoten sistem

Logotip identificira podjetje, vendar ne določa samodejno videza spletne strani, ponudbe, predstavitve ali objave. Ko različni izvajalci iz istega logotipa ustvarijo vsakič drugačno kombinacijo barv, pisav in razmikov, znamka deluje nedosledno.

CGP zato določi pravila, ki pomagajo ohraniti prepoznavnost v različnih formatih. Dober priročnik ni namenjen omejevanju ustvarjalnosti, temveč hitrejšemu sprejemanju ponovljivih odločitev.

Kaj običajno vključuje osnovni CGP

Osnovni obseg je primeren za manjše podjetje, ki potrebuje urejen začetek. Vključuje primarni logotip, njegove nujne različice, barvno paleto, osnovno tipografijo, zaščitno polje, najmanjšo velikost in primere uporabe na svetlem ter temnem ozadju.

Pomemben del predaje so pravilne datoteke. Splet potrebuje optimizirane formate, tisk pa vektorsko osnovo in ustrezne barvne nastavitve. Imena datotek naj jasno povedo, katera različica je namenjena posameznemu ozadju in uporabi.

• primarni in sekundarni logotip
• monokromatska ter negativna različica
• barvne vrednosti za digitalno in tiskano uporabo
• primarna in nadomestna tipografija
• pravila velikosti, razmerij in zaščitnega polja
• SVG, PNG in dogovorjeni tiskarski izvozi

Kdaj potrebujete razširjeni sistem

Razširjeni CGP je smiseln, ko več oseb redno pripravlja materiale ali ko podjetje nastopa v številnih kanalih. Poleg osnov lahko vključuje fotografsko usmeritev, ikonografijo, ilustracije, predloge dokumentov, predstavitve, objave, oglase, označevanje prostora in komponente digitalnega vmesnika.

Obseg naj sledi resnični uporabi. Podjetje, ki ne tiska embalaže, ne potrebuje izmišljenih primerov embalaže samo zato, da je priročnik daljši. Bolj koristni so vzorci, ki jih bo ekipa dejansko uporabljala in jih zna po predaji urejati.

Kako preveriti kakovost predaje

Preverite, ali je logotip čitljiv pri majhni velikosti, ali obstaja primerna ikona, ali so barvni kontrasti uporabni ter ali so licence pisav jasne. Odprite datoteke v običajnih programih in preverite, ali je struktura map razumljiva tudi osebi, ki ni sodelovala pri projektu.

Najboljši preizkus sistema je konkreten primer: glava spletne strani, ponudba ali objava. Če pravila ne pomagajo sprejeti odločitve na resničnem materialu, jih je treba dopolniti ali poenostaviti.